torek, 4. avgust 2009
Hg
Jaz sem živo srebro. Tekoča in neulovljiva in izmuzljiva. In, če bi me nekaj ali nekdo ujel, bi me lahko uporabil le za staromodni termometer. Kajti živo srebro je zanimivo, ko prosto pada in potuje in je svobodno, ko se steka v oblike po nedoumljivih algoritmih, samosvoje in predrzno. Da, ukleščiti živo srebro ne pomeni priti mu blizu, se ga dotakniti ali njegovo pot razumeti, vse prej kot to. Zakleniti ga v steklovino ne pomeni, da ga ustaviš. S tem ga preprosto oropaš esence. Gibanja in ritma in svojeglavosti. Morda ga tedaj lahko opazuješ, vendar nikakor kot to, zaradi česar si ga želel.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar