Milost, teznost, pijanost

Jebiga, vzhicena sem. Po popolnem dnu se venomer prileze drugacna manicna faza, lubricirana z utrujenostjo, vinom in borovnicevim zganjem.
Prispela sem v drugo mesto, za menoj je vec kot tri mesece poti, procesa, introspekcije, prevprasevanja, solz, smeha, erotike, dela, plesa, dekonstrukcije in destrukcije. Vsega ni moc sesiti v tkanino besed, verjetno bom, ko se pot konca, zbirala in sestavljala delce se dolgo zatem. Postavljena sem v hiperrealnost, tukajsnja situacija se ne more meriti z vsakdanom, ki sem se ga ze naucila obvladovati s pojmi in za katerega ze znam poiskati primerne mehanizme. Pravzaprav ne znam o tem - se posebej, kadar sem pijana - povedati cisto nic.

Sestnajst ljudi je ta vecer sedelo za mizo, jedlo in pilo. Vmes jaz, razlomljena in nezna, utrujena in zaljubljena. Govorili smo o cemer pac govorijo skupine, kadar prevec jedo in prevec pijejo, navadno se vse iztece v petje in zibanje in emocionalno poplavo. Danes je k sreci prevladoval humor, dober, cvrst, izviren humor. Kontekst ni pomemben, v tem trenutku nisem naklonjena suhi deskripciji. Kar me je prineslo v medmrezje, je ta poseben, redek obcutek milosti, ki se naseli pod prsnico in sili na plano ter navsezadnje zaropota v trebuhu. Radost, da sem izpostavljena dogodkom, ki bi jim navadno ubezala, ljudem, ki so mi zvesti, a v esenci tuji, vprasanjem, na katera odgovarjam vsak dan sproti in z vsakim dnem drugace. Da sedim na postelji ob premicni steni, za katero blago smrcita dva fantica in bingljam z nogami, da se luci v stanovanju pocasi ugasajo, niti voda ne tece iz pip. Da se pocutim neznansko samo, a me to niti malo ne plasi. Da v ozadju skripajo Radiohead, ki jih za spremembo nisem nastavila jaz, ampak Marko. Da se bom zbudila v oranzno jutro nad reko. Da bom pokadila se zadnjo cigareto in pustila, da to obcutje izzveni. Spisek je skorajda nerazpoznaven.

Nadaljevala bi v nedogled, vendar bi v tem razpuscenem toku zapisovanja slej kot prej trcila ob vse, kar boli in, kar ne sije s tako carobnim sijajem, kot ta vecer. Naletela bi na tisto drugo osamljenost in na tisto drugacno izpostavljenost. Ampak recimo, da topot zakljucujem tik preden omama popusti. Malo preden si krcevito zazelim, da bi zaspala v ljubecem objemu, na varnem pred vsem, kar morebiti prezi za vogalom.